Pregled številke / Issue Contents

2012 / Številka 3

  

Urška Perenič
Prostor v literaturi in literatura v prostoru

Ključne besede: slovenska književnost | literarna veda | literarna geografija | literarna kartografija | Slovene literature | literary science | Literary cartography | literary geography


Strani / Pages: 259–264   [ COBISS ID: 50400866 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-6P13WHOU ]
  

Urška Perenič
Space in Literature and Literature in Space

Ključne besede: slovenska književnost | literarna veda | literarna geografija | literarna kartografija | Slovene literature | literary science | Literary cartography | literary geography


Strani / Pages: 265–270   [ COBISS ID: 50400866 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-6P13WHOU ]
  

RAZPRAVE / ARTICLES

Miran Hladnik
Prostor v slovenskih literarnovednih študijah: Kritične izdaje klasikov

Ključne besede: slovenska književnost | tekstologija | kritična izdaja | geneza literarnega dela | literarna geografija | literarna kartogrfija | Slovene literature | textology | critical editon | genesis of literary work | literary geography | literary cartography


Sinopsis: Tematizacija prostora se je v slovenski literarni vedi dogajala v okviru naratologije, žanrskih raziskav kmečke in pokrajinske povesti ter zgodovinskega romana, tematoloških in interkulturnih literarnozgodovinskih študij. Obilico podatkov o literarnem prostoru je najti v opombah k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev, zlasti v kritični izdaji opusa Ivana Tavčarja v uredništvu Marje Boršnik. Opombe so tešile radovednost glede realnih predlog za literarna dogajališča in za prostore avtorjevega bivanja, v neskladjih med literarnim in zgodovinsko izpričanim geografskim prostorom pa so odkrivale delovanje avtorjeve kreativne domišljije.


Abstract: The thematization of space in Slovene literary scholarship took place in the context of narratology, genre analyses of rural and regional prose and the historical novel, thematic and intercultural literary historical research. There is a wealth of data on literary space in the notes to Slovene poets and prose writers' collected works, in particular in the critical edition of Ivan Tavčar's works that Marja Boršnik edited. The notes satisfied curiosity about the actual motivations for literary settings and about the spaces in which writers lived. Authorial creativity was discovered in the disjuncture between the literary and historically attested geographical spaces.


Strani / Pages: 271–282   [ COBISS ID: 50401890 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-EFDJCFIF ]
  

Miran Hladnik
Space in Slovene Literary Studies: Critical Editions of the Classics

Ključne besede: slovenska književnost | tekstologija | kritična izdaja | geneza literarnega dela | literarna geografija | literarna kartogrfija | Slovene literature | textology | critical editon | genesis of literary work | literary geography | literary cartography


Sinopsis: Tematizacija prostora se je v slovenski literarni vedi dogajala v okviru naratologije, žanrskih raziskav kmečke in pokrajinske povesti ter zgodovinskega romana, tematoloških in interkulturnih literarnozgodovinskih študij. Obilico podatkov o literarnem prostoru je najti v opombah k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev, zlasti v kritični izdaji opusa Ivana Tavčarja v uredništvu Marje Boršnik. Opombe so tešile radovednost glede realnih predlog za literarna dogajališča in za prostore avtorjevega bivanja, v neskladjih med literarnim in zgodovinsko izpričanim geografskim prostorom pa so odkrivale delovanje avtorjeve kreativne domišljije.


Abstract: The thematization of space in Slovene literary scholarship took place in the context of narratology, genre analyses of rural and regional prose and the historical novel, thematic and intercultural literary historical research. There is a wealth of data on literary space in the notes to Slovene poets and prose writers' collected works, in particular in the critical edition of Ivan Tavčar's works that Marja Boršnik edited. The notes satisfied curiosity about the actual motivations for literary settings and about the spaces in which writers lived. Authorial creativity was discovered in the disjuncture between the literary and historically attested geographical spaces.


Strani / Pages: 283–296   [ COBISS ID: 50401890 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-EFDJCFIF ]
  

Mimi Urbanc, Marko Juvan
Na stičišču literature in geografije: Literatura kot predmet geografskega preučevanja na primeru Slovenske Istre

Ključne besede: slovenska književnost | literarna geografija | slovenska Istra | Slovene literature | literary geography | Slovene Istria


Sinopsis: Literarna dela kot diskurzivna artikulacija bivanjskega izkustva življenjskega prostora postajajo legitimen predmet geografskega preučevanja. Postmoderna geografija si je za svoje potrebe prilagodila tudi nekatere koncepcije literarne vede, kot so intertekstualnost, pokrajina kot besedilo ali geografsko zamišljanje. Kvalitativna analiza izbranih primerov literarnih besedil, ki tematizirajo prostor slovenske Istre, pokaže, kako se v njih oblikujejo topofilija, identitetna razlika jaz/drugi ter občutja kraja in brez krajevnosti. Gre za sodobne pojme humanistične geografije, ki pretežno objektivistično, naravoslovno-družboslovno tradicijo stroke nadgrajujejo z upoštevanjem posameznikovega in skupnostnega dojemanja, zamišljanja in oblikovanja prostora. Literarna dela geografiji omogočajo preučevanje našega odnosa do življenjskega okolja in pomenov, ki jih prostoru pripisujemo ali pa se z njimi identificiramo. Naša razmerja do prostora so tudi temeljni pogoj za oblikovanje identitet in družbene odgovornosti.


Abstract: Literary works as discursive articulation of the experience of residing in a space are becoming a legitimate subject of geographic inquiry. Postmodern geography also has adopted for its purposes some concepts from literary studies, such as intertextuality and landscape as text or geographic imagination. A qualitative analysis of selected examples of literary texts that thematize the space of Slovene Istria shows how topophilia, the Self/other identity distinction, and feelings of place and placelessness take shape in them. These are contemporary concepts of humanistic geography, which build on the predominantly objectivist, natural and social science tradition by taking into account individual and group apprehension, imagination, and formation of space. Literary works enable geography to analyze our relation to our living environs and the meanings that we attribute to the space or identify ourselves with. Our relations to space are also a fundamental condition for forming identities and societal responsibility.


Strani / Pages: 297–316   [ COBISS ID: 50403170 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-MCUJJ1KS ]
  

Mimi Urbanc, Marko Juvan
At the Juncture of Literature and Geography: Literature as a Subject of Geographic Inquiry in the Case of Slovene Istria

Ključne besede: slovenska književnost | literarna geografija | slovenska Istra | Slovene literature | literary geography | Slovene Istria


Sinopsis: Literarna dela kot diskurzivna artikulacija bivanjskega izkustva življenjskega prostora postajajo legitimen predmet geografskega preučevanja. Postmoderna geografija si je za svoje potrebe prilagodila tudi nekatere koncepcije literarne vede, kot so intertekstualnost, pokrajina kot besedilo ali geografsko zamišljanje. Kvalitativna analiza izbranih primerov literarnih besedil, ki tematizirajo prostor slovenske Istre, pokaže, kako se v njih oblikujejo topofilija, identitetna razlika jaz/drugi ter občutja kraja in brez krajevnosti. Gre za sodobne pojme humanistične geografije, ki pretežno objektivistično, naravoslovno-družboslovno tradicijo stroke nadgrajujejo z upoštevanjem posameznikovega in skupnostnega dojemanja, zamišljanja in oblikovanja prostora. Literarna dela geografiji omogočajo preučevanje našega odnosa do življenjskega okolja in pomenov, ki jih prostoru pripisujemo ali pa se z njimi identificiramo. Naša razmerja do prostora so tudi temeljni pogoj za oblikovanje identitet in družbene odgovornosti.


Abstract: Literary works as discursive articulation of the experience of residing in a space are becoming a legitimate subject of geographic inquiry. Postmodern geography also has adopted for its purposes some concepts from literary studies, such as intertextuality and landscape as text or geographic imagination. A qualitative analysis of selected examples of literary texts that thematize the space of Slovene Istria shows how topophilia, the Self/other identity distinction, and feelings of place and placelessness take shape in them. These are contemporary concepts of humanistic geography, which build on the predominantly objectivist, natural and social science tradition by taking into account individual and group apprehension, imagination, and formation of space. Literary works enable geography to analyze our relation to our living environs and the meanings that we attribute to the space or identify ourselves with. Our relations to space are also a fundamental condition for forming identities and societal responsibility.


Strani / Pages: 317–338   [ COBISS ID: 50403170 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-MCUJJ1KS ]
  

Marijan Dović
Mreža spomenikov slovenske literarne kulture kot semiotično prilaščanje (nacionalnega) prostora

Ključne besede: slovenska književnost | literarna zgodovina | literarna kultura | literarna geografija | literana kartografija | kulturni nacionalizem | literarni spomeniki | mnemotopi | prostor | Slovene literature | history of literature | literary culture | cultural nationalism | literary memorials | mnemotops | space


Sinopsis: Razprava obravnava omrežje spomenikov oz. spominskih obeležij slovenske literarne kulture, ki se je začelo oblikovati sredi 19. stoletja in je do danes močno zaznamovalo kulturno pokrajino slovenskih ozemelj. V prvem delu so nakazani zgodovinski vidiki nastajanja takšnih mrež, ki jih je mogoče razumeti kot semiotično prilaščanje (nacionalnega) prostora, povezano s kanonizacijo peščice vélikih "kulturnih svetnikov" in množice manjših slovstvenih veljakov. V nadaljevanju so komentirani delni rezultati projekta GIS kartiranja slovenskih literarnih spomenikov, njegove metodološke zagate ter možni prispevki k boljšemu razumevanju prostorov slovenskega slovstva.


Abstract: This article treats the network of memorials or memorial landmarks of Slovene literary culture, which began forming in the middle of the nineteenth century and yet today powerfully marks the Slovene territories' cultural landscape. The first part of the article reviews historical models for the formation of such networks, which can be understood as the semiotic appropriation of (national) space connected with the canonization of a handful of prominent "cultural saints" and numerous men of letters of lesser stature. Then the partial results of a GIS project to map Slovene literary memorials are appraised, along with its methodological challenges and possible contributions to a better understanding of the spaces of Slovene literary culture.


Strani / Pages: 339–350   [ COBISS ID: 50415202 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-5ZLSBXOJ ]
  

Marijan Dović
The Network of Memorials of Slovene Literary Culture as Semiotic Appropriation of (National) Space

Ključne besede: slovenska književnost | literarna zgodovina | literarna kultura | literarna geografija | literana kartografija | kulturni nacionalizem | literarni spomeniki | mnemotopi | prostor | Slovene literature | history of literature | literary culture | cultural nationalism | literary memorials | mnemotops | space


Sinopsis: Razprava obravnava omrežje spomenikov oz. spominskih obeležij slovenske literarne kulture, ki se je začelo oblikovati sredi 19. stoletja in je do danes močno zaznamovalo kulturno pokrajino slovenskih ozemelj. V prvem delu so nakazani zgodovinski vidiki nastajanja takšnih mrež, ki jih je mogoče razumeti kot semiotično prilaščanje (nacionalnega) prostora, povezano s kanonizacijo peščice vélikih "kulturnih svetnikov" in množice manjših slovstvenih veljakov. V nadaljevanju so komentirani delni rezultati projekta GIS kartiranja slovenskih literarnih spomenikov, njegove metodološke zagate ter možni prispevki k boljšemu razumevanju prostorov slovenskega slovstva.


Abstract: This article treats the network of memorials or memorial landmarks of Slovene literary culture, which began forming in the middle of the nineteenth century and yet today powerfully marks the Slovene territories' cultural landscape. The first part of the article reviews historical models for the formation of such networks, which can be understood as the semiotic appropriation of (national) space connected with the canonization of a handful of prominent "cultural saints" and numerous men of letters of lesser stature. Then the partial results of a GIS project to map Slovene literary memorials are appraised, along with its methodological challenges and possible contributions to a better understanding of the spaces of Slovene literary culture.


Strani / Pages: 351–364   [ COBISS ID: 50415202 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-5ZLSBXOJ ]
  

Urška Perenič
Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov

Ključne besede: čitalništvo | šolstvo | sodna organiziranost | upravna organiziranost | demografija | Slovenci | 19. st. | reading centers | demography | schools | judicial organization | administrative organization | Slovenians | 19th century


Sinopsis: Avtorica v razpravi predstavi različne dejavnike, ki so mogli poleg narodnopolitičnih spodbud močneje vplivati na oblikovanje mreže čitalnic v 60.letih 19. stoletja, ter premišljuje, kakšne so povezave med njimi in organizacijo prostorske distribucije čitalnic na slovenskem etničnem ozemlju. Ozavestiti skuša pomen součinkovanja demografskih značilnosti posameznih naselij in širših območij, kjer se je razvijalo čitalništvo, pri čemer se naslanja na prvi popolnejši popis prebivalstva iz Avstro-Ogrske, ki je bil izveden leta 1869. Med dejavniki posebno pozornost nameni politični in sodni organiziranosti območij s čitalnicami, njihovi občinsko- upravni razdelitvi inrazprostranjenosti šolske infrastrukture, sestavljene iz srednjih in višjih šol. Na tej podlagi prihaja do nekaj možnih vzorcev, ki kažejo, kako so obravnavani dejavniki povezani med seboj z ozirom na vzpostavljanje in razporeditev čitalnic na različnih koncih slovenskega etničnega ozemlja.


Abstract: This article presents various factors, aside from national-political impetuses, that may have significantly influenced the formation of a reading societies network in the ethnically Slovene territory in the 1860s. It speculates on the nature of the connections between these factors and the organization of reading centersʼ spatial distribution in the territory. The article attempts to reveal the nature of the interaction between the demographic features of specific population centers and broader administrative divisions in the context of which the reading movement developed. In so doing, it relies on the first comprehensive Austro-Hungarian census, which was completed in 1869. Among the factors, special attention is devoted to the administrative and judicial organization of regions with reading centers, their local administrative divisions, and the distribution of educational infrastructure made up of middle and high schools. On these bases, the article offers several possible models that show how the factors inquestion were interconnected in the rise and spread of reading centers throughout the ethnically Slovene territory.


Strani / Pages: 365–382   [ COBISS ID: 50413154 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-PQYYZBGL ]
  

Urška Perenič
The Reading Societies Network and Socio-Geographic Dynamics

Ključne besede: čitalništvo | šolstvo | sodna organiziranost | upravna organiziranost | demografija | Slovenci | 19. st. | reading centers | demography | schools | judicial organization | administrative organization | Slovenians | 19th century


Sinopsis: Avtorica v razpravi predstavi različne dejavnike, ki so mogli poleg narodnopolitičnih spodbud močneje vplivati na oblikovanje mreže čitalnic v 60.letih 19. stoletja, ter premišljuje, kakšne so povezave med njimi in organizacijo prostorske distribucije čitalnic na slovenskem etničnem ozemlju. Ozavestiti skuša pomen součinkovanja demografskih značilnosti posameznih naselij in širših območij, kjer se je razvijalo čitalništvo, pri čemer se naslanja na prvi popolnejši popis prebivalstva iz Avstro-Ogrske, ki je bil izveden leta 1869. Med dejavniki posebno pozornost nameni politični in sodni organiziranosti območij s čitalnicami, njihovi občinsko- upravni razdelitvi inrazprostranjenosti šolske infrastrukture, sestavljene iz srednjih in višjih šol. Na tej podlagi prihaja do nekaj možnih vzorcev, ki kažejo, kako so obravnavani dejavniki povezani med seboj z ozirom na vzpostavljanje in razporeditev čitalnic na različnih koncih slovenskega etničnega ozemlja.


Abstract: This article presents various factors, aside from national-political impetuses, that may have significantly influenced the formation of a reading societies network in the ethnically Slovene territory in the 1860s. It speculates on the nature of the connections between these factors and the organization of reading centersʼ spatial distribution in the territory. The article attempts to reveal the nature of the interaction between the demographic features of specific population centers and broader administrative divisions in the context of which the reading movement developed. In so doing, it relies on the first comprehensive Austro-Hungarian census, which was completed in 1869. Among the factors, special attention is devoted to the administrative and judicial organization of regions with reading centers, their local administrative divisions, and the distribution of educational infrastructure made up of middle and high schools. On these bases, the article offers several possible models that show how the factors inquestion were interconnected in the rise and spread of reading centers throughout the ethnically Slovene territory.


Strani / Pages: 383–400   [ COBISS ID: 50413154 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-PQYYZBGL ]
  

Marjan Dolgan
Prestolnica in središča slovenske književnosti

Ključne besede: slovenska književnost | literarna geografija | glavno mesto države | slovenska literarna zgodovina | Dunaj (Avstrija) | Ljubljana (Slovenija) | Celovec (Avstrija) | Trst (Italija) | Buenos Aires (Argentina) | Kirsch, Jens | Slovene literature | literary geography | state capital | Slovene literary history | Vienna (Austria) | Ljubljana (Slovenia) | Klagenfurt (Austria) | Trieste (Italy) | Buenos Aires


Sinopsis: Geografske analize ugotavljajo raznovrstnost glavnih mest, njihovo premičnost in nestalnost. Za zgodovino slovenske književnosti je značilno ločeno obstajanje glavnega mesta države in glavnega mesta nacionalne književnosti, imenovano literarna prestolnica. Ta se je v zgodovini oblikovala počasi, zaradi družbenopolitičnih razmer pa so poleg nje nastala v drugih delno slovenskih ali popolnoma tujih mestih tudi manjša središča slovenske književnosti. Med prestolnico nacionalne književnosti in njenimi središči obstajajo različna literarna razmerja, ki so posledica političnih procesov.


Abstract: Geographical analyses reveal the diversity of capital cities, their mobility, and impermanence. Of significance to Slovene literary history is the existence of separate political and literary capitals. The latter, the seat of literature, gradually came into being in the course of history as a function of socio-political conditions. In addition, smaller centers of Slovene literature were formed in partially Slovene or completely foreign cities. Differing literary relations between the seat of literature and literary centers are the consquence of political processes.


Strani / Pages: 401–414   [ COBISS ID: 50419554 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-OANFZDWB ]
  

Marjan Dolgan
The Capital and Centers of Slovene Literature

Ključne besede: slovenska književnost | literarna geografija | glavno mesto države | slovenska literarna zgodovina | Dunaj (Avstrija) | Ljubljana (Slovenija) | Celovec (Avstrija) | Trst (Italija) | Buenos Aires (Argentina) | Kirsch, Jens | Slovene literature | literary geography | state capital | Slovene literary history | Vienna (Austria) | Ljubljana (Slovenia) | Klagenfurt (Austria) | Trieste (Italy) | Buenos Aires


Sinopsis: Geografske analize ugotavljajo raznovrstnost glavnih mest, njihovo premičnost in nestalnost. Za zgodovino slovenske književnosti je značilno ločeno obstajanje glavnega mesta države in glavnega mesta nacionalne književnosti, imenovano literarna prestolnica. Ta se je v zgodovini oblikovala počasi, zaradi družbenopolitičnih razmer pa so poleg nje nastala v drugih delno slovenskih ali popolnoma tujih mestih tudi manjša središča slovenske književnosti. Med prestolnico nacionalne književnosti in njenimi središči obstajajo različna literarna razmerja, ki so posledica političnih procesov.


Abstract: Geographical analyses reveal the diversity of capital cities, their mobility, and impermanence. Of significance to Slovene literary history is the existence of separate political and literary capitals. The latter, the seat of literature, gradually came into being in the course of history as a function of socio-political conditions. In addition, smaller centers of Slovene literature were formed in partially Slovene or completely foreign cities. Differing literary relations between the seat of literature and literary centers are the consquence of political processes.


Strani / Pages: 415–430   [ COBISS ID: 50419554 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-OANFZDWB ]
  

Miran Hladnik, Jerneja Fridl
Prostor v slovenski zgodovinski povesti in njegova geografska prezentacija

Ključne besede: slovenska književnost | zgodovinska povest | zgodovinski roman | literarna geografija | literarna kartografija | GIS | Slovene literature | historical novel | literary geography | literary cartography | GIS


Sinopsis: Zgodovinske povesti so povečini umeščene v geografsko določljiv prostor, ki ga je mogoče kartirati na zemljevidih. Ti imajo zaradi slikovne predstavitve stvarnosti veliko sporočilno vrednost. Analize in upodobitve na zemljevidih s pomočjo geografskih informacijskih sistemov zahtevajo predhodno vzpostavitev tabelaričnih podatkov. Podatkovna zbirka slovenskega zgodovinskega romana iz leta 1999 vsebuje tudi podatke o dogajališčih, ki so bili za potrebe vzorčne predstavitve na spletnih zemljevidih dopolnjeni in poenoteni za 48 izbranih romanov od skupaj 310 vpisanih. Članek popisuje izkušnje in dileme z označevanjem dogajališč v romanih in razlaga pripravo podatkov za novo podatkovno zbirko in za njihovo prezentacijo na zemljevidu. Pripenja jih na dosedanje ugotovitve o značaju in vlogi prostora v tem žanru, poroča pa tudi od rugih postavitvah literarnih in literarnovednih podatkov na zemljevide.


Abstract: Historical tales are predominantly situated in geographically determinate spaces that can be cartographically represented on maps. Such illustrative maps are very valuable tools of communication. Analyzing data and presenting them on the maps by using geographic information systems requires data first to be organized in tables. Data compilation for Slovene historical novels from1999 also contains data on setting. Data for forty-eight novels selected out the 310 recorded in this compilation were amended and standardized for trial presentation on web maps. This article presents experiences and dilemmas when specifying setting in novels. It also explains data preparation for a new data compilation and their presentation in maps. It ties them to the previous findings about spatial characteristics and its role in this genre.Presentation of other literary data on the maps is also discussed.


Strani / Pages: 431–442   [ COBISS ID: 50445666 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-OJJ5KQXP ]
  

Miran Hladnik, Jerneja Fridl
Space and its Geographical Presentation in Slovene Historical Narrative

Ključne besede: slovenska književnost | zgodovinska povest | zgodovinski roman | literarna geografija | literarna kartografija | GIS | Slovene literature | historical novel | literary geography | literary cartography | GIS


Sinopsis: Zgodovinske povesti so povečini umeščene v geografsko določljiv prostor, ki ga je mogoče kartirati na zemljevidih. Ti imajo zaradi slikovne predstavitve stvarnosti veliko sporočilno vrednost. Analize in upodobitve na zemljevidih s pomočjo geografskih informacijskih sistemov zahtevajo predhodno vzpostavitev tabelaričnih podatkov. Podatkovna zbirka slovenskega zgodovinskega romana iz leta 1999 vsebuje tudi podatke o dogajališčih, ki so bili za potrebe vzorčne predstavitve na spletnih zemljevidih dopolnjeni in poenoteni za 48 izbranih romanov od skupaj 310 vpisanih. Članek popisuje izkušnje in dileme z označevanjem dogajališč v romanih in razlaga pripravo podatkov za novo podatkovno zbirko in za njihovo prezentacijo na zemljevidu. Pripenja jih na dosedanje ugotovitve o značaju in vlogi prostora v tem žanru, poroča pa tudi od rugih postavitvah literarnih in literarnovednih podatkov na zemljevide.


Abstract: Historical tales are predominantly situated in geographically determinate spaces that can be cartographically represented on maps. Such illustrative maps are very valuable tools of communication. Analyzing data and presenting them on the maps by using geographic information systems requires data first to be organized in tables. Data compilation for Slovene historical novels from1999 also contains data on setting. Data for forty-eight novels selected out the 310 recorded in this compilation were amended and standardized for trial presentation on web maps. This article presents experiences and dilemmas when specifying setting in novels. It also explains data preparation for a new data compilation and their presentation in maps. It ties them to the previous findings about spatial characteristics and its role in this genre.Presentation of other literary data on the maps is also discussed.


Strani / Pages: 443–456   [ COBISS ID: 50445666 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-OJJ5KQXP ]
  

Matija Ogrin
Anton Martin Slomšek in vprašanje enotnosti slovenskega kulturnega prostora

Ključne besede: slovenska književnost | slovenski knjižni jeik | geolingvistika | literarna geografija | slovenski literarni prostor | 19. st. | Slovene literature | Slovene literary language | geolinguistics | literary geography | space of Slovenian culture | 19th century


Sinopsis: Članek predstavi Slomškova prizadevanja za jezikovno ter kulturno integracijo slovenskih dežel v desetletjih med 1821 in 1862. Navzočnost slovenskega kulturnega in zemljepisnega prostora v Slomškovem delu je predstavljena s pomočjo njegove korespondence in potopisov, z gledišč Slomškovega dela za enoten slovenski knjižni jezik in Slomškove literature (pesmi).


Abstract: This article presents Slomšek's efforts towards linguistic and cultural integration of the Slovene lands between 1821 and 1862. The prominence of the Slovene cultural and geographic space in Slomšek's works is presented by using his correspondence and travel writings, with a special view to his works on a unified Slovene literary language and his creative writing, in particular his poems.


Strani / Pages: 457–468   [ COBISS ID: 50447714 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-TULWDCFF ]
  

Matija Ogrin
Anton Martin Slomšek and the Question of the Unity of the Slovene Cultural Space

Ključne besede: slovenska književnost | slovenski knjižni jeik | geolingvistika | literarna geografija | slovenski literarni prostor | 19. st. | Slovene literature | Slovene literary language | geolinguistics | literary geography | space of Slovenian culture | 19th century


Sinopsis: Članek predstavi Slomškova prizadevanja za jezikovno ter kulturno integracijo slovenskih dežel v desetletjih med 1821 in 1862. Navzočnost slovenskega kulturnega in zemljepisnega prostora v Slomškovem delu je predstavljena s pomočjo njegove korespondence in potopisov, z gledišč Slomškovega dela za enoten slovenski knjižni jezik in Slomškove literature (pesmi).


Abstract: This article presents Slomšek's efforts towards linguistic and cultural integration of the Slovene lands between 1821 and 1862. The prominence of the Slovene cultural and geographic space in Slomšek's works is presented by using his correspondence and travel writings, with a special view to his works on a unified Slovene literary language and his creative writing, in particular his poems.


Strani / Pages: 469–482   [ COBISS ID: 50447714 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-TULWDCFF ]
  

Marjeta Pisk
Nacionalizacija ljudske pesemske tradicije Goriških brd

Ključne besede: slovenske ljudske pesmi | folklora | narodna identiteta | nacionalizacija | Goriška brda | Slovene national songs | folklore | national identity mouvements | Goriška brda


Sinopsis: Prispevek obravnava procese nacionalizacije ljudske kulture, s posebnim poudarkom na ljudski pesemski tradiciji Goriških brd. Procesi nacionalizacije in "kultivacije kulture" so namreč na obmejnih področjih jasneje razvidni in temeljijo predvsem na razločevanju na osnovi jezika in oblik ljudske duhovne kulture.


Abstract: The article examines processes of nationalizing folk culture, with special emphasis on the folksong tradition of Goriška brda. Nationalizing processes and "cultivation of culture" are more clearly discernible in border areas and are primarily based on distinctions made on the grounds of the language and forms of intangible folk culture.


Strani / Pages: 483–498   [ COBISS ID: 50448994 ]
  

Marjeta Pisk
Nationalizing the Folksong Tradition of Goriška brda

Ključne besede: slovenske ljudske pesmi | folklora | narodna identiteta | nacionalizacija | Goriška brda | Slovene national songs | folklore | national identity mouvements | Goriška brda


Sinopsis: Prispevek obravnava procese nacionalizacije ljudske kulture, s posebnim poudarkom na ljudski pesemski tradiciji Goriških brd. Procesi nacionalizacije in "kultivacije kulture" so namreč na obmejnih področjih jasneje razvidni in temeljijo predvsem na razločevanju na osnovi jezika in oblik ljudske duhovne kulture.


Abstract: The article examines processes of nationalizing folk culture, with special emphasis on the folksong tradition of Goriška brda. Nationalizing processes and "cultivation of culture" are more clearly discernible in border areas and are primarily based on distinctions made on the grounds of the language and forms of intangible folk culture.


Strani / Pages: 499–516   [ COBISS ID: 50448994 ]
  

Jerneja Vrabič
Kraji zapisov in mesta v izbranih slovenskih ljudskih pesmih

Ključne besede: slovenske ljudske pesmi | šaljive pesmi | zabavljive pesmi | kartiranje | GIS | Slovene folksongs | humorous songs | mocking songs | mapping | GIS


Sinopsis: Članek govori o fizičnem prostoru, kakor ga zasledimo ob branju dela zbirke Slovenske narodne pesmi (1895-1923). Analiziranih je bilo 148 šaljivih in zabavljivih pesmi. Na zemljevid so umeščeni kraji zapisov pesmi in njihovih variant ter kraji, ki se v pesmih omenjajo. Uporabljeni so bili Excel, spletni zemljevid in GIS aplikacije.


Abstract: This article explores the physical space encountered while reading works in the collection Slovenske narodne pesmi [Slovene Folk Songs, 1895-1923]. The analysis includes 148 humorous and mocking songs. The maps show recording sites and their variants, as well as the places mentioned in songs. The tools used were Excel, online maps and GIS applications.


Strani / Pages: 517–526   [ COBISS ID: 50449506 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-OT2V2XBQ ]
  

Jerneja Vrabič
Recording Sites and Places Named in Select Slovene Folksongs

Ključne besede: slovenske ljudske pesmi | šaljive pesmi | zabavljive pesmi | kartiranje | GIS | Slovene folksongs | humorous songs | mocking songs | mapping | GIS


Sinopsis: Članek govori o fizičnem prostoru, kakor ga zasledimo ob branju dela zbirke Slovenske narodne pesmi (1895-1923). Analiziranih je bilo 148 šaljivih in zabavljivih pesmi. Na zemljevid so umeščeni kraji zapisov pesmi in njihovih variant ter kraji, ki se v pesmih omenjajo. Uporabljeni so bili Excel, spletni zemljevid in GIS aplikacije.


Abstract: This article explores the physical space encountered while reading works in the collection Slovenske narodne pesmi [Slovene Folk Songs, 1895-1923]. The analysis includes 148 humorous and mocking songs. The maps show recording sites and their variants, as well as the places mentioned in songs. The tools used were Excel, online maps and GIS applications.


Strani / Pages: 527–536   [ COBISS ID: 50449506 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-OT2V2XBQ ]
  

Špela Ledinek Lozej, Nataša Rogelja
Šavrinka, Šavrini in Šavrinija v etnografiji in literaturi

Ključne besede: etnologija | slovenska književnost | literarna geografija | šavrinizacija | Šavrinke | Šavrini | Šavrinija | žensko delo | delovne migracije | Istra | ethnography | slovene literature | literary geography | šavrinization | Šavrinka | Šavrinija | female labor | labor migration | istria


Sinopsis: Prispevek temelji na etnografski terenski raziskavi delovnih migracij v Istri ter na analizi izbranih literarnih prispevkov, ki neposredno ali posredno interpretirajo Šavrinke, Šavrine in Šavrinijo ter so imeli ključno vlogo pri šavrinizaciji severnoistrskega podeželja. Današnje razumevanje Šavrinije namreč izhaja iz polpretekle literarne produkcije, osredotočene na istrske preprodajalke z jajci - Šavrinke, etnografski podatki pa razkrivajo odtenke prekrivanja, prepletanja in razhajanja med stvarnimi preprodajalkami in literarnimi upodobitvami Šavrink ter opozarjajo na pomen materialnih okoliščin pri oblikovanju literarnih in regionalnih simbolov.


Abstract: The paper is based on ethnographic fieldwork of migrant workers in Istria and an analysis of selected works of literature which directly or indirectly interpret the phenomenon of Šavrinkas, Šavrins and Šavrinija, and which played a crucial role in the "Šavrinization" of the northeastern Istrian countryside. Our current understanding of Šavrinija arises from semirecent literary production which focuses on female egg sellers, or Šavrinkas, while the ethnographic data reveal shades of overlapping, interweaving and separation among the numerous pedlars and the literary depictions of Šavrinkas, and emphasise the importance of material culture in the formation of literary and regional symbols.


Strani / Pages: 537–548   [ COBISS ID: 50450018 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-OUSKL5O8 ]
  

Špela Ledinek Lozej, Nataša Rogelja
The Šavrinka, Šavrin and Šavrinija in Ethnography and Literature

Ključne besede: etnologija | slovenska književnost | literarna geografija | šavrinizacija | Šavrinke | Šavrini | Šavrinija | žensko delo | delovne migracije | Istra | ethnography | slovene literature | literary geography | šavrinization | Šavrinka | Šavrinija | female labor | labor migration | istria


Sinopsis: Prispevek temelji na etnografski terenski raziskavi delovnih migracij v Istri ter na analizi izbranih literarnih prispevkov, ki neposredno ali posredno interpretirajo Šavrinke, Šavrine in Šavrinijo ter so imeli ključno vlogo pri šavrinizaciji severnoistrskega podeželja. Današnje razumevanje Šavrinije namreč izhaja iz polpretekle literarne produkcije, osredotočene na istrske preprodajalke z jajci - Šavrinke, etnografski podatki pa razkrivajo odtenke prekrivanja, prepletanja in razhajanja med stvarnimi preprodajalkami in literarnimi upodobitvami Šavrink ter opozarjajo na pomen materialnih okoliščin pri oblikovanju literarnih in regionalnih simbolov.


Abstract: The paper is based on ethnographic fieldwork of migrant workers in Istria and an analysis of selected works of literature which directly or indirectly interpret the phenomenon of Šavrinkas, Šavrins and Šavrinija, and which played a crucial role in the "Šavrinization" of the northeastern Istrian countryside. Our current understanding of Šavrinija arises from semirecent literary production which focuses on female egg sellers, or Šavrinkas, while the ethnographic data reveal shades of overlapping, interweaving and separation among the numerous pedlars and the literary depictions of Šavrinkas, and emphasise the importance of material culture in the formation of literary and regional symbols.


Strani / Pages: 549–560   [ COBISS ID: 50450018 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-OUSKL5O8 ]
  

OCENE – POROČILA – ZAPISKI – GRADIVO / REVIEWS – REPORTS – NOTES – MATERIAL

Alenka Koron
Prostorski obrat v naratologiji

Ključne besede: prostorski obrat | naratologija | literarna teorija | spatial turn | narratology | literary theory


Strani / Pages: 561–567   [ COBISS ID: 34682157 ]
  

Urška Perenič
Barbara Piatti: Die Geographie der Literatur

Ključne besede: literarna veda | literarna geografija | literarna kartografija | ocene


Strani / Pages: 568–573   [ COBISS ID: 50450786 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-UC4IL41R ]
  

Marjeta Pisk
Barney Warf in Santa Arias (Ur.): The Spatial Turn: Interdisciplinary Perspectives

Ključne besede: literarna teorija | literarna geografija | prostorski obrat | rituali | čas | prostor


Strani / Pages: 574–576   [ COBISS ID: 50451554 ]
  

Andraž Jež
David Bodenhamer, John Corrigan, Trevor Harris (Ur.): The Spatial Humanities

Ključne besede: literarna veda | literarna geografija | prostorski obrat | The spatial humanities | ocene | literary science | literary geography | spatial turn | review


Strani / Pages: 577–579   [ COBISS ID: 50452834 ]   [ Dlib.si URN:NBN:SI:DOC-C4MLEVCF ]
  

Urška Perenič
Kartiranje prostorskih odnosov, njihovega dojemanja in dinamik

Ključne besede: litearna veda | literarna geografija | literarna kartografija | delavnice | Erfurt | 2012


Strani / Pages: 580–582   [ COBISS ID: 50453346 ]
  

http://www.srl.si/index.php?id=stevilka&num=300
Spremenjeno / Changed: 14. 11. 2012, 14:54